![\"\"](\"https:\/\/plesalec.org\/ples\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/salsa-01.jpg\")
<\/a><\/p>\n<\/p>\n
Je bila prej omaka salsa ali salsa ples?<\/h2>\n
Razli\u010dni viri imajo o za\u010detkih salse zelo razli\u010dna mnenja, ki so jih v\u010dasih pripravljeni zagovarjati z zobmi in nohti. Za ljubitelje statistike naj torej obvelja podatek, da je kubanski glasbenik Ignacio Pi\u00f1eiro skladbo Echale Salsita napisal leta 1929, jo izven meja prvi\u010d predstavil v Chicagu 1932 in posnel leto kasneje.<\/p>\n
Vendar je to le ena izmed pomembnih prelomnic v obstoju tega temperamentnega latinoameri\u0161kega plesa, ki ga ple\u0161emo na ni\u010d manj temperamentno glasbo v zna\u010dilnem ritmu hitro-hitro-po\u010dasi ali pa kako druga\u010de. Velja namre\u010d, da se glasbeni strokovnjaki tudi v tem ne strinjajo. Se pa gotovo ni te\u017eko strinjati, da je bila v 60. letih prej\u0161njega stoletja, ko je bila na pohodu bitlomanija, ko se je plesalo rokenrol in tvist, latinskoameri\u0161ka glasba v resni krizi.<\/p>\n
Ena poglavitnih te\u017eav je bila ponudba plesov mambo, \u010da\u010da\u010da in drugih, ki jih ob me\u0161anju z jazzom in kubanskimi ritmi ni prakti\u010dno nih\u010de ve\u010d lo\u010dil. Zato se je Izzy San\u00e1bria iz Fania Records odlo\u010dil, da bo s pomo\u010djo svoje revije posve\u010dene latino glasbi, svetu ponudil enotno poimenovanje komaj prepoznavne godlje vsega na\u0161tetega.<\/p>\n
Salsa (v prevodu omaka, \u010deprav lahko pomeni tudi brco ali udarec), kot jo poznamo danes, je tako nastala iz preproste \u017eelje po enostavnej\u0161em tr\u017eenju. O imenu je bilo veliko razglabljanj, gotovo pa je veliko prinesel jazz, v katerem so ‘kuharski’ izrazi (jammin, smokin’ in podobno) nekaj obi\u010dajnega.<\/p>\n
Ludvik XIV. je iz dru\u017eabnega plesa naredil pomembno politi\u010dno oro\u017eje. Najnovej\u0161e korake so poznali samo na dvoru. Kdor je znal plesati, je bil v njegovi milosti, kdor ne … Tako so mnogi plemi\u010di izgubljali stik s sorodstvom na de\u017eeli, kar je pomenilo pe\u0161anje njihove mo\u010di in krepitev kraljeve.Torej ni \u010dudno, da so plesne korake aristokrati (prek \u0160panije, saj se je Son\u010dni kralj o\u017eenil s \u0160panko) prenesli tudi v kolonije.<\/p>\n dirty dancingDana\u0161nji Haiti, Dominikanska republika in Kuba so bili med prvimi. S politiko je v tedanji Novi svet prihajala katoli\u0161ka vera kot jasno nasprotje kolonizatorjem protestantske vere (\u0160pancem so bili nevarni predvsem Nizozemci). \u0160panci so svojim su\u017enjem pu\u0161\u010dali bistveno manj svobode pri veroizpovedi kot so je imeli francoski, zato je pri\u0161lo v naslednjih stoletjih do precej\u0161njih obra\u010dunavanj in zamer, ki trajajo \u0161e danes. Seveda je vse to \u010dutiti tudi v salsi, pa ne le pri besedilih, ki obravnavajo zares \u0161irok izbor tematik, od klasi\u010dnih ljubezenskih do opevanja \u017eetve ali zaporni\u0161kega \u017eivljenja.<\/p>\n Ena izmed legend hitre korake v salsi pojasnjuje s preprostim dejstvom, da so bili su\u017enji okovani. Ker niso mogli niti v redkih prostih trenutkih zaplesati svojih plesov, so si izmislili nove. S kratkimi koraki in v zelo \u017eivahnem ritmu, da bi vsaj tako dokazali svojo spretnost, \u010de so jim bili \u017ee dolgi koraki in poskoki, zna\u010dilni za plemenske plese, onemogo\u010deni.<\/p>\n<\/a><\/p>\nPolitika in ples<\/h2>\n