![\"\"](\"https:\/\/plesalec.org\/ples\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/tango-01-1.jpg\")
<\/a><\/p>\n<\/p>\n
Brez dotikanja, prosim!<\/h2>\n
\u010ceprav je ples ena najstarej\u0161ih \u010dlove\u0161kih dejavnosti, so si ga skozi zgodovino predstavljali zelo razli\u010dno. Ko je kr\u0161\u010danstvo izpodrivalo poganska verovanja, so se umikali \u0161tevilni obi\u010daji. Plesa sicer niso prepovedali, a pojavila so se stroga pravila. Gole \u017eenske, ki ob kresu s plesom kli\u010dejo de\u017e, bi lahko kon\u010dale na grmadi. Varuhi morale so skrbeli, da so bili plesalci spodobno oble\u010deni in so se temu primerno obna\u0161ali.<\/p>\n
V za\u010detku 19. stoletja so bile najbolj raz\u0161irjene oblike plesa, pri katerih sta plesalka in plesalec stala drug drugemu nasproti. Dovoljeni so bili le ob\u010dasni dotiki z rokami pri menjavah polo\u017eajev in partnerjev. Tak\u0161ne plese so imenovali ‘contradanza’, kar je italijanska oblika angle\u0161kega izraza ‘country dance’ (pode\u017eelski ples).<\/p>\n
Nespodobni tango in milonga<\/h2>\n
Dunajski val\u010dek velja za prvi ples, pri katerem sta plesalka in plesalec objeta. Seveda so ga takoj ozna\u010dili za nespodobnega. Po nekaterih virih se za spremembo mnenja o val\u010dku in ostalih standardnih plesih lahko zahvalimo finan\u010dnim te\u017eavam pari\u0161ke operne hi\u0161e okrog leta 1850.<\/p>\n
Publiko so v prazno dvorano privabili s predstavami, v katere so vklju\u010dili prizore z dunajskim val\u010dkom. Nezasli\u0161ana odlo\u010ditev je razprodala predstave in napolnila blagajno. Nespodobni ples je postajal vse bolj sprejemljiv. Val\u010dku je sledila polka.V nekaj desetletjih so novi plesi izpodrinili ‘contradanzo’. Tudi najrevnej\u0161i sloji so plesali, in ko so se s trebuhom za kruhom odpravljali iz Evrope v Ameriko, so ples odnesli s seboj.<\/p>\n
Okrog leta 1880 se je tako v najrevnej\u0161ih predmestjih Buenos Airesa med siromaki in izob\u010denci vseh ras rodil nov ples. Polke, mazurke in val\u010dki so se pome\u0161ali s kubansko habanero v milongo. Milonga v jeziku nekaterih afri\u0161kih plemen pomeni ‘besede’. Prav teh je najbr\u017e manjkalo v besednjaku priseljencev, ki so se, zbrani z vseh vetrov, \u0161e najla\u017ee sporazumevali s plesom.<\/p>\n
<\/p>\n \u010crncev med reve\u017ei na robu zakona ni manjkalo. Njihovi ritmi so odmevali po tesnih predmestnih ulicah in se vklju\u010devali v druge vrste plesov. Eden izmed njih je bil tango andaluz, v katerem so kitarsko spremljavo, ki je orkester in klavir ne zmoreta posneti, nadomestili z ritmi habanere.<\/p>\n Beseda tango je starej\u0161a od plesa. Nekateri menijo, da izvira iz latin\u0161\u010dine (tangere, t.j. dotikati se), drugi opozarjajo, da se tango imenuje boben, obi\u010dajen v spremljavi afri\u0161kih plesov, imenovanih ‘candombe’. Vsekakor slovar \u0160panske kraljeve akademije iz tistega obdobja navaja, da je tango “sre\u010danje in ples \u010drncev ali pripadnikov ni\u017ejih socialnih slojev”. Argentinski tango je nastal iz andalu\u0161kega. Je ples obupanih in razo\u010daranih. Je mra\u010den, usoden, poln gorja in bridkosti.<\/p>\n Ljudje na robu pre\u017eivetja si niso mogli privo\u0161\u010diti plesnih u\u010diteljev. Zato so na ulici pobrali, kar so pa\u010d na\u0161li. Veliko je bilo ekperimentiranja, veliko spakovanja. Afri\u010dani so iz ‘candombe’ prinesli zna\u010dilna pokr\u010dena kolena, s katerimi so poudarjali svoje plesne spretnosti.<\/p>\n Ne pozabimo, da se je tango pojavil v obdobju, ko se je ve\u010dini civiliziranega sveta zdela \u017ee plesal\u010deva desnica na plesalkinini lopatici spotikljiva. Kaj so si torej mislili o tangu, kjer je plesni par tesno objet, kjer se lice dotika lica in prsi naslanjajo na prsi? Kot bi to ne bilo dovolj, noge urno menjavajo polo\u017eaje, pri \u010demer plesal\u010deve ves \u010das stopajo med plesalkine in obratno!<\/p>\n Tango je ostal rezerviran za dru\u017ebene izme\u010dke, brezposelne, alkoholike in pocestnice. Prav te so iz tanga menda naredile pravo umetnost, saj so tako kar na cesti v paru z zvodnikom morebitnim strankam razkazovale svojo gib\u010dnost. Veliko je bilo strasti, spogledovanja in izzivanja. Besedila pesmi, ki so jih peli prvi izvajalci tanga, so bila obscena, polna umazanih namigov in slabega okusa.<\/p>\n Za enega najuspe\u0161nej\u0161ih tangov velja ‘El Choclo’, kar pomeni dobesedno koruzni stor\u017e, a z malo domi\u0161ljije… Ljubezen, strast in ljubosumje \u0161e danes ostajajo poglavitni motivi v tangu. Dodajmo \u0161e to, da so cipe postavile cene tudi tangu. Ker si marsikateri mo\u0161ki ni mogel privo\u0161\u010diti soplesalke, so postali mo\u0161ki plesni pari nekaj povsem obi\u010dajnega. Izklju\u010dno mo\u0161ke plesne dru\u017ebe so na tak na\u010din izumile kopico figur in novih korakov.<\/p>\n Najbolj\u0161i so kmalu pritegnili pozornost \u017eensk, kar je bil konec koncev njihov poglavitni namen. V modernih predstavah s tangom so akrobacije plesalcev s plesalci ali plesalk s plesalkami \u0161e vedno zelo pogoste.<\/p>\n<\/a><\/p>\nArgentinski tango pravzaprav prihaja iz Afrike<\/h2>\n